Zaključno poročilo

Tema ciljnega raziskovalnega projekta je bila analitičen pregled udejanjanja obravnave Slovencev v zamejstvu (Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška) v  slovenskem izobraževanju skozi prizmo vsebin, ki jo določajo učni načrti izbranih predmetnih vsebin: slovenščine, zgodovine, geografije, družbe, etike in družbe, likovna in glasbena umetnost v osnovnih šolah (drugo in tretje obdobje) ter slovenščine, zgodovine, geografije, sociologije v srednjih šolah, tako v šolah s slovenskim / večinskim  kot tudi v šolah z italijanskim in madžarskim / manjšinskim jezikom. Ob preučevanju gradiv in z anketiranjem učencev in dijakov (449 osnovnošolcev in 237 srednješolcev) smo želeli spoznati, koliko si vključeni v izobraževanje v resnici uzavestijo teh vsebin. Z anketiranjem javnosti (628 posameznikov) in v vodenem intervjuju z učitelji (20 intervjujev) na to tematiko smo želeli pridobiti celovitejši vpogled v preučevani problem (poročilo projekta s prilogami). V raziskovalnem procesu so sodelovali poleg raziskovalcev Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru tudi raziskovalci Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani in Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu. Končno poročilo v prilogi tega povzetka vključuje natančne podatke o raziskavi in trajanje njihove obdelave: junij 2018 – september 2019 (priloga 9). Primerjalna študija preučevane teme v italijanskem šolskem sistemu zaokroža raziskavo (priloga 10).

Raziskovalni postopki in inštrumenti so sledili metodologiji deskriptivne analize vsebin osnovnošolskega in srednješolskega kurikula in učbenikov, ki vključujejo podatke, predstavitve in zgodovinske sklice, geo-strateška dejstva in družbeno-pedagoške interpretacije, identitetne, kulturne in športne posebnosti o Slovencih v zamejstvu. Raziskovalci so na osnovi ciljev iz objavljenih veljavnih UN za osnovno šolo v njim pripadajočih učbenikih iz kataloga MIZŠ Trubar ugotavljali posredno izvajanje načrtovanih vsebin. Za projekt pomembne podatke tako iz UN kot iz učbenikov smo uvrščali v tabelo projektnih ciljev, oblikovanih po temeljnih načelih Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja in preoblikovanih v pedagoški jezik. Te smo v postopkih združevanja podatkov razdelili v kognitivne in konativne, da bi jih približali ciljem UN. Nemogoče je bilo, namreč, splošne cilje projekta uskladiti s cilji posameznih predmetnih vsebin, ki se razlikujejo med seboj po svoji specifiki.

Raziskovalna skupina je preučila obstoječo navzočnost zamejske tematike v učnih načrtih, njihovo uresničevanje / ekvivalenco  z vsebinami v učbenikih in posledično njihovo dejansko izvajanje. Metodologija zbiranja podatkov se je opirala  na opisno metodo ciljnih vsebin iz UN ter vsebin iz učbenikov (priloga 1 in priloga 2). Po načelih interpretativne raziskovalne metodologije smo analizirali kvalitativne podatke anket (stališča učencev in dijakov v prilogi 3 ter javnosti v prilogi 4) in mnenj anketiranih učiteljev (priloga 5) ter jih primerjali s podatki iz obdelave kvantitativnih podatkov. Na osnovi končnih ugotovitev smo izdelali predloge sprememb učnih načrtov in dodatkov k osnovnošolskemu in srednješolskemu kurikulu (priloga 6 in priloga 7).

Pred redakcijo končnega predloga kurikularnih sprememb smo njihovo utemeljenost in ustreznost preverjali na treh panelih strokovnjakov v Kopru, Ljubljani in Lendavi, na katere smo povabili predstavnike Strokovnega sveta za splošno izobraževanje, Zavoda RS za šolstvo, ministrstva za izobraževanje in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu  ter osnovnih in srednjih šol, da bi na strokovni in utemeljeni način pripravili najboljše predloge za izboljšanje in uveljavitev vedenja o zamejskih Slovencih osnovnošolske in srednješolske mladine. V ta namen smo izbrali skupinsko diskusijo, ki jo imenujemo tudi LTD (learning trough discussion), ki združuje sodelovalno učenje in metodo diskusije (priloga 8). Panel diskusija med raziskovalci in strokovnjaki v treh zaporednih fazah (predstavitev rezultatov projekta, diskusija, zaključki), ki se je odvijala na različnih koncih Slovenije, je na strokovni in utemeljeni način podprla naše predloge za izboljšanje in uveljavitev vedenja o zamejskih Slovencih in o pomenu  prepoznavanja dejstev v tej zvezi v slovenskem osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju.