O projektu

Za revitalizacijo vedenja o Slovencih v zamejstvu in njihovo ponovno integracijo v skupni imaginarij se kaže področje šolstva in šolskih kurikularnih vsebin kot izjemno pomembno. Če si starejše generacije živeče v Sloveniji do določene mere še delijo kolektivni spomin na spreminjanje državnih meja ob koncu druge svetovne vojne in geopolitične ter zgodovinske odločitve, ki so “povzročile pojav” zamejskih Slovencev, pa ta vednost povsem umanjka pri mlajših in najmlajših generacijah. Prav zato so za posredovanje vedenja o zamejskih Slovencih in o prednostih njihovega prepoznavanja prav osnovnošolske in srednješolske institucije ključnega pomena.

Slovenci v zamejstvu, kot avtohtona oziroma staroselska manjšina živijo na vseh štirih obmejnih območjih in obsegajo po prevladujočih ocenah skupno okrog 150.000 Slovencev, se pravi skoraj 10 odstotkov celotne slovenske populacije. Kljub temu so v zavesti “matičnih” Slovencev na splošno neprisotni in neprepoznani. Njihovo zapostavljenost je zaslediti tako v medijih, političnem diskurzu, kulturnem življenju kot tudi v raziskovalni sferi in drugod. Še posebno to velja za Slovence na Hrvaškem, za katere opravljene analize kažejo, da se sploh ne omenjajo v učnih načrtih za osnovno šolo, delno so sicer prisotni v učnih načrtih za gimnazije. Zaradi drugačnega položaja do leta 1991, pa so tudi trenutno deležni manj medijskega pozornosti, manj je prisotna problematika Slovencev na Hrvaškem tudi pri političnih odločevalcih, posledično je manj tudi raziskovalnega interesa.

Torej je analitičen pregled udejanjanja obravnave slovenskega zamejstva v sosednjih državah (Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška) skozi prizmo vsebin, ki jo določajo učni načrti v drugi in tretji triadi osnovnih šol ter srednjih šol tako v šolah s slovenskim / večinskim kot tudi v šolah z italijanskim in madžarskim / manjšinskim  jezikom, predvsem pri predmetu slovenščina kot drugi jezik, v periodičnih obdobjih nujna. Ob tem je tudi potrebno pripraviti pregled stališč javnosti do te tematike in s triangulacijo pridobljenih podatkov iz različnih virov zagotoviti celovitejši vpogled v preučevani problem. Zgornje zaznave in ugotovitve so problematične z več vidikov med katerimi velja izpostaviti, da slovenska manjšina predstavlja del slovenskega narodnega telesa, poleg tega skupni evropski omogoča tudi razvoj skupnega slovenskega kulturnega prostora z daljnosežnimi implikacijami na področjih kolektivne slovenske identitete in prepoznavnosti, med-sosedskih in meddržavnih politik, ekonomskega razvoja ter drugo.

CILJI PROJEKTA

Cilji projekta, ki jih bomo dosegli s pomočjo raziskovalnih partnerjev na INV in SLORI so naslednji:

  1. Preučiti trenutno navzočnost zamejske tematike v učnih načrtih in njihovo dejansko izvajanje;
  2. Analizirati stopnjo poznavanja omenjene tematike med populacijo višjih razredov osnovnih šol in vseh letnikov srednje šole.
  3. Preučiti posredni vpliv obstoječih učnih načrtov na poznavanje zamejske tematike med splošno populacijo.
  4. Pripraviti vsebinsko zasnovo za dopolnitev in dejansko implementacijo vsebin v učnih načrtih.
  5. Predlagali dopolnitve obstoječih učnih načrtov v osnovnih in srednjih šolah s predmetnimi vsebinami, ki obravnavajo tematiko slovenskega zamejstva.
  6. Predstaviti kurikularno prenovo in implementacijo sprememb učnih načrtov z zamejsko tematiko v osnovnih in srednjih šolah Slovenije.

Za dosego prvega cilja bomo opravili analizo vsebin osnovnošolskega in srednješolskega kurikula in učbenikov s predmetno vsebino (slovenski jezik, zgodovina, geografija, sociologija, umetnost – glasbena in likovna vzgoja, slovenščina kot drugi jezik, nemški in italijanski jezik kot sosedski jezik). Izhajala bo iz povezav pri uresničevanju splošnih ciljev osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja s specifičnimi cilji, s katerimi šole s slovenskim jezikom v različnih regijah Slovenije pa tudi šole na narodno mešanem območju Slovenske Istre in Prekmurja, predvsem pri pouku slovenščine kot drugega jezika, prispevajo k socializaciji v jezikovno in etnično mešanem evrospkem okolju ter k ohranjanju identitete in razvijanju izvornega jezika slovenske narodnostne skupnosti zunaj matičnega ozemlja.

Drugi in tretji cilj bomo razvili s pomočjo posebnega vprašalnika, s katerim bomo na osnovi podatkov kombiniranega kvantitavnega (zaprta vprašanja anket) in kvalitativnega raziskovanja (kvantifikacija in interpretacija stališč) pridobili vedenja o dejanskem stanju pri izvedbi predmetnih vsebin z zamejsko tematiko in izpostavili prednosti in primanjkljaje te izvedbe. S triangulacijo podatkov (učenci/dijaki – učitelji – javnost) lahko sklepali o vlogi in vplivu teh vsebin na oblikovanje odnosa do slovenske kulture, jezika in delovanje Slovencev v zamejstvu ter njihove pozitivne vloge pripadnikov slovenskega naroda v širšem evropskem prostoru.

Ostale cilje bomo dosegli tako, da bomo na principu interpretativne raziskovalne metodologije analizirali kvalitativne podatke (stališča) in jih primerjali z obdelavo kvantitativnih podatkov. Na ta način bomo lahko izdelali predloge sprememb učnih načrtov in dodatkov k osnovnošolskemu in srednješolskemu kurikulu ter izdelali monitoring predlaganih sprememb. Poleg redakcije končnega predloga kurikularnih sprememb in organizacije okroglih miz, delavnic in strokovnih srečanj, kar sicer ni neposredna raziskovalna dejavnost tega projekta, bomo na to temo organizirali še znanstveno srečanje raziskovalcev zamejskega prostora v sosedskih državah in izmenjali znanstvene dosežke.

SODELUJOČI PARTNERJI

V raziskovalnem procesu bosta z Znanstveno raziskovalnim središčem v Kopru (ZRS) sodelovala Inštitut za narosnostna vprašanja v Ljubjani (INV) in Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu (SLORI). Partnerji se bodo v postopkih implementacije povezovali nadalje z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zavodom RS za šolstvo in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter kulturnimi društvi in organizacijami v zamejskih okoljih.

Projekt (Slovensko zamejstvo kot vsebine kurikula osnovnih in srednjih šol v Sloveniji naslov projekta, V5-1709) je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna